Narava ima prav.
Vedno ve, kje naj
sonce zaide.
Tudi sinoči
je sonce zašlo.
V barvi poljuba.
Večernica nad
rdečim zahodom.
Najina stalnica.
Nad sva midva.
V nama je polno nad.
Dan je igra črk.
ne več polna
se luna kot dojka skloni
nad speče okno
s strmega brega
gole veje lovijo
dve sledi letal
letala in žarki
si razdelijo nebo
v trikotnikih
trikotniku
iz letalskih sledi veter
zbriše stranico
kot eden sta
drevo in senca v snegu
brez objema
drevo pod bregom
senca v zimskem plašču
objame deblo
odet v lišaj
se štrcelj veje sklanja
nad sneg v kotanji
veja sega v drugo
drevo - rob debla ji
odreže senco
dedek in vnuček
pot v snegu začneta
z isto nogo
Otroci v snegu.
Ob sončni klopci
si odpočijeta
gugalni konjiček
in maček Feliks.
cvetica v soncu
moder cvet v zimski senci
skriva svoj pestič
Sonce preseva
skozi bršljanov [...]
