nekoč se je, se bo zgodilo
Kot ptica
s svojo pesmijo
objamem drevo.
Drevo požene
nove korenine,
se razraste
in zacveti,
razširi veje -
za drugo ptico.
Nekoč se je,
nekoč se bo
tako zgodilo.
Bojim se.
Danes.
spet ponedeljek
zimski žarek poveže
prazni postelji
30.01.2007 @
super,globoka,skriva lepo sporocilo…
Maki
30.01.2007 @
Maki,
pozdravljen v jutru novega dneva.
Hvala ti, lepo mi je, da se te moja pesem dotakne.
Zdaj pa grem v ‘mižule’.
Lahko noč in en dober torek!
Alenka
30.01.2007 @
Res imaš pravo uho za ptice!
Za nas pa prave besede.
30.01.2007 @
Postelja me kar vabi, tisti žarek bi me narahlo objel in …
.
30.01.2007 @
Dober večer!
@ barbiblond, hvala. Ja, danes so pele siničke … in si prav pomladno odgovarjale.
@ GRiSON, seveda bi te objel, malo plaho, morda bi zardel
@ Vlatka, bom kar tu pojasnila, kako sem prišla do naslova bloga. Bila sem v Tivoliju in sem na deblu zagledala grčo, ki je bila videti kot ušesna školjka.
Takoj sem si rekla:
- to uho vsak dan posluša in sliši petje ptic
- tudi jaz sem ptica, ki v parku v mislih skladam haikuje in to uho me zdajle zagotovo sliši
- rada prisluhnem poeziji, zato sem tudi sama uho za ptice.
No, četrti povod pa je malo bolj skrivnosten …
Lep večer vsem, pozdrav,
Alenka
1.02.2007 @
danal,
Se ti kar predstavljam, kako te je potegnilo notri. In dobila si ključ.
***
Osamljen
z kozarcem duše
v očeh
in zvezdico
ki umira v dlaneh
sloni
naslonjen na zid
preteklosti
posluša glas
je večji od nas
v daljavi se zasveti luč
neke prihodnosti
(”Spomin živi v samoti” - moja)
2.02.2007 @
Vlatka,
hvala. Všeč mi je prispodoba “s kozarcem duše” - včasih gre čez z rob … sok, malinovec ali kislo vino, grenak čaj … Tudi čaj v dveh skodelicah … ko ena skodelica ostane polna do vrha, čaj pa potemni …
Na to temo sem napisala že kar nekaj haikujev.
Saj res, zdajle bom pristavila vodo za zeleni čaj :)!
3.02.2007 @
danal,
včasih je potrebno iskati resnico v tistem, kar je “čez rob”. Tudi tam se lahko skriva lepota življeja.