uho za ptice

navzgor dvigalo
odpelje cement, s strehe 
pripelje meglo

oblak se odpre

zimsko sonce postane
oko lastovke

skoraj polna luna
z vsakim korakom jo
prestreže več vej

Nocoj sem poln ljubezni

Nocoj sem poln ljubezni,
pridi, poglej mi v oči, in pojdiva
jadrat, dragi moj, draga moja,
na dolgo oceansko vožnjo.

Ta svet se te ne bo dotaknil,
skril te bom pod svoj sedež.

Napraviva,
da bo luna ljubosumna
zaradi rdečice tvojih lic.

Nocoj bom poln ljubezni,
pridi, poglej v te starodavne oči!

In pojdiva jadrat, draga moja, dragi moj,
najini duši prepleteni.

Tvoje telo je […]

zimsko sonce
samoten list se združi
s senco skritega
 

betonski blok
na zeleno steno sonce
posadi smreko
 

drevesna goba
senci vej na hrast
narišeta škarje
 

sneg na slemenu
vrani pred zahodom
porumeni kljun
 

v šopih suhih trav
maček čuva list ali 
krpico snega?
 

vnuček dvigne nogo
in pravi: krajšam svojo
zimsko senco
 

sosed je zdoma
v deseto nadstropje se
naseli luna

Kot ptica
s svojo pesmijo
objamem drevo.
Drevo požene 
nove korenine,
se razraste
in zacveti,
razširi veje -
za drugo ptico.
 
Nekoč se je,
nekoč se bo
tako zgodilo.
Bojim se.
Danes.
 

spet ponedeljek
zimski žarek poveže
prazni postelji

Že tretjič nebo
razprši zimski ptici,
 obrobi oblak,
dokler v tihem večeru
v očeh ne izkrvavi.

samo to
mi dovoli
da sem 
 
kepica snega
odvržen papirček
asfaltna razpoka
 
pohojen list
steber ulične svetilke
napis na strehi
 
prazna klopca
na postaji ko se boš
peljal mimo
 
samo to
mi dovoli
da sem

v snegu cerkvica
s tvojega hriba hodi
z menoj v dolini
 

trava in gozd 
mehko odeta v sneg
vmes strnišče
 
v dotiku
med ozimino in zorano njivo
globlji sneg
 

Pot spominov
čez potok se črn kuža zazre 
v psičko v snegu

beli odsevi
račji par zaplava proti
vrhu smreke
 

s srebrno vlečko
 račka s svojim odsevom
zaplava k bregu
 

pod snegom na veji
racman zadrema
na svojem odsevu
 

mrzle roke
smrekovi veji je sneg
nadel rokavico
 

lipova […]

 
V tišini
se tišina pogovarja
s tišino.

Zimski blisk osvetli
tvoje prste, kot ti dam
svoje strune.

Danes
te ljubim
oranžno

tebe
ki si moj svit
in moj zahod
in morje vmes
tebe
ki si moje obzorje

danes
zabrisano
jutri spet
ostro

tebe
ki si škrlat
mojega rojstva
vsakič znova
ko sva skupaj

danes
je spet četrtek
dan
na katerega
sem se rodila

danes
si morje v rdeči kanglici
med
oranžnimi platnicami

***
 
Danes
te ljubim
s svojim rojstvom.

Danes
bi te izpila.
Iz rdeče kanglice.
O, da bi
me izpil!

Nebo in morje.

Vem.
Izpila bi se.
Midva.
Škrlatno.

***

Ravna ravnica
valovita koščica
nora norica
pravična pravica.
Moja sredica.

***

V ravnici […]