uho za ptice

pikasti listi
oblečena v modro
pogrešam zvezde

sinjina neba
ujeta v splet golih vej
pesem siničke

proč od prijateljev
nadstropja poveže
bela meglica

dobra soseda
med balkonoma
neobran kivi

ranjeno drevo
iz raskavega lubja
se rodi srce

v tišini s seboj
rdeči javor vrača
liste koreninam

jesenski večer
razpihano dušo
pred tebe trosim

Z možem sva končno odšla na Kras po oljčno olje. Nadejala sva se kakšnega žarka, ali pa vsaj ne dežja. Bilo je povsem drugače. Megleno. Rosilo je. Med morjem in nebom ni bilo meje. Pred mnogimi leti sem bila nestrpna do takega vremena. Rekla bi: “pokvarjen izlet” in bi se sekirala, jezila. Danes sem videla sonce. V vsem. V oljarni […]

konec novembra
razcefrano gnezdo
v grmu, ki brsti

sivina dneva
cvetni listki vrtnice
rdeče kričijo

park pred blokom …
v zvoku grabelj počiva
listje na klopeh

po gorah spet sneg
drevo v dolini prosi
za ogrinjalo

jata na strehi
samoten golob leti
tik nad jasnino

v vzporednem letu
golob privzdvigne krila
drugi jih spusti

jesenski gozd
pomežikne v jutro in
se vrne v meglo

le korak v levo
med betonskimi bloki
zraste Grintavec

nizko je sonce
z vsakim avtomobilom
na lipi list manj

le tu in tam še
kakšen list izgori
v sončnem zahodu

pred peto popoldne
kosov kljun v grmu
komaj še viden

vzide prvi krajec
nabiralnik se polni
s pismi prijateljev 

Nocoj nisem napisala verzov. Morda pridejo jutri za menoj.
Nekateri komentarji so me spodbudili, da pokažem,
kako je težka sivina pravzaprav svetla, če jo tako vidiš.
Matej je napisal, da je videl le nasmehe. Tudi jaz sem jih.

V komentar pod njegovo pesmijo, ki se končuje z “in pada dež”,
sem včeraj pripisala verza, ki ju […]

nad padlimi listi
platane v dežju
štirje črni
 
platana, zakaj
si obdržala prav
te črne liste?
 

odbije polnoč
po listih na tleh kaplje
dvojno zvenijo

s kapljama noči
na nasprotnih listih
steblo v ravnotežju

po nočnem dežju
jutro v listih javorja
rdeče zažari

v srčasti luži
se list platane vrne
na golo vejo

rumeni listi
posujejo avto
brisalec miruje

odprto okno
in breze vse v zlatu
poveže čebela

pred vrtcem otrok
s kapuco na glavi lovi
sonce v dežnik

hladno zapiha
pisan list pristane
v otroškem vozičku

bledično sonce
v plataninih listih in
v črni zastavi
 
sonce zahaja
v objemu rjavih listov
mrtva svetilka 

spušča se mrak
gole javorje preleti
kosova pesem

zadnji pogrebci
v aleji se prižgejo
svetilke v […]

Bit je svet.
Svet je srce.
Srce je v meni.
V meni je vse.
 
iz pesmi
DOKAZI
Poskus dokaza, da sem vse in nič
na http://www.ednevnik.si/profile.php?u=pollmatej
 
Preden sem prebrala njegovo pesem, sem razmišljala, kaj bom nocoj napisala k slikam.
Po kratkem sprehodu v dežju sem se namreč počutila kot ena izmed kapelj. 
Hvaležna dežju, da sem. Nič več, besede niso bile potrebne.
V komentarju […]

misel na mamo
delček zlate jasnine
se širi, širi
 

mama in njeni starši
 
Včeraj bi bila mama stara 95 let. Elizabeta, ki prijaha na belem konju.
Tako sta radi povedali ona in njena mama, ki je nisem poznala. Res je v preteklih letih pogosto snežilo na ta dan. Ob maminem pogrebu v januarju je brilo; snežinke so nam prebadale lica. Kaj nam je tedaj […]